Tišina, meditiram

Pogosto rabljen rek zdrav duh v zdravem telesu govori o tem, kaj ima prednost, ko govorimo o zdravju – najprej je duh, torej vse nematerialno, potem šele telo. Lahko tudi rečemo, da bo zdravemu duhu telo sledilo.

Danes veliko govorimo o tem, da smo zgubili pravi stik sam s seboj, s skupnostjo in z naravo. Sprašujemo se, kako vrniti človeka samemu sebi, da bi potem lahko deloval kot del zdrave skupnosti in planeta v celoti. Živimo hitro, površno in namišljeno (nerealno). Treba se je ustaviti, poglobiti vase in druge ter iskreno pogledati življenje takšno, kot je. Zelo pomembno je obuditi v sebi občutke sočutja in željo, da bi delovali tako, kot je dobro tudi za druge.

Najbolj preprosta tehnika, ki je pri tem v pomoč, je ponotranjanje oziroma meditacija. Primerna je za vsakogar, tudi za otroke. Zanjo ne potrebujemo posebnih rekvizitov niti novih oblačil, lahko jo izvajamo sami ali v skupini, nima nobenih neželenih posledic, ob rednem in pravilnem izvajanju hitro napredujemo in opazimo pozitivne spremembe.

Čeprav je splošno znano, kako koristna je meditacija, pa le redko slišimo, kaj to je pravzaprav, kako poteka, kako se je lotiti. V naši kulturi je meditacija slabšalno enačena s sanjarjenjem, zamaknjenostjo, morda celo z lenobo ali pa jo povezujemo z vzhodnjaško filozofijo, ki je ne razumemo. Vse to je lahko res, ni pa nujno. Meditacija naj ne bi bila beg pred svetom, ampak ravno nasprotno način, kako se umirimo, zberemo in nato lahko v svetu uspešno delujemo.

Kaj pomeni meditirati? Vsaka aktivnost, s pomočjo katere se zavestno (hoteno, z lastno voljo) zazremo vase, umirimo um in usmerimo pozornost izključno na svojo prisotnost v določenem trenutku, lahko imenujemo meditacija.

Najbolj preprosta meditacija je usmeritev pozornosti na dihanje. Začetniki bi se lahko svoje prve meditacije lotili takole: poiščemo prostor, kjer nas nihče ne bo zmotil. Udobno se namestimo, najboljši položaj je sede, s poravnano hrbtenico in sproščenimi rameni. Stopala naj bodo na tleh, roke položene v naročje, dlani odprte navzgor. Mehko zapremo oči, da se odmaknemo od vtisov iz okolja, in vstopimo v svoj notranji prostor. Oči gledajo nekako navznoter (s tem se ni treba preveč ukvarjati). Opazujemo svoje dihanje. Dihamo kot nam ustreza, ne spreminjamo ritma, le spremljamo vdih in nato izdih. Vso svojo pozornost usmerimo na dihanje. To je vse. Popolnoma se prepustimu doživljanju in sprejemanju sebe. Takšna meditacija lahko traja le nekaj minut, a ima vseeno učinek, ki ga pričakujemo. Sčasoma meditacijo spontano podaljšujemo. Lahko jo dopolnimo tako, da si ob vdihu v mislih rečemo rečemo JAZ in ob izdihu SEM. S preprosto resnico jaz sem postane meditacija že dolgo pogrešano potovanje k samemu sebi. Kadar medtiramo več kot deset minut, se telesna temperatura zniža, zato si že prej ogrnemo ramena z mehko odejico.

Meditacij je veliko vrst, obstajajo različne tehnike, ki pripeljejo v meditativno stanje. Vsem pa je skupno, da želi meditant utišati um, poiskati mir, spoznati svojo dušo in odpreti srce. To se lahko dogaja v tišini, ob nežni glasbi, s poudarkom na dihanju ali vizualizaciji. Meditacije so lahko vodene, pri katerih sledimo predlogom, ki jih govori ućitelj v živo ali s posnetka, tako da je um zaposlen in ne more premevati misli, ki nas obremenjujejo in izčrpavajo. Dobra meditacija je zato odličen počitek in regeneracija, podobno kot globoko brezskrbno spanje.

Kaj lahko pričakujemo od meditacije:

sprostitev napetosti v telesu

umiritev misli

sproščanje čustvene napetosti

izboljšanje koncentracije in spomina

občutek notranjega miru (vse je u redu)

drugačen vpogled v vsakdanje situacije/zavedanje

raziskovanje dimenzij enkratnega notranjega sveta

uglasitev z drugimi na srčni ravni, ne mentalno