Homeopatija

Kamorkoli grem, imam s seboj osnovne homeopatske pripravke, drobne bele globule za prvo pomoč. Moja mini homeopatska lekarna ne zavzame skoraj nič prostora, saj so posodice čisto majhne in lahke. V njih je dovolj globul tudi za druge, ne le zame, zadostujejo za dolge počitnice in jih z veseljem prinesem nazaj domov. Nikoli jim ne poteče rok trajanja, saj so načeloma trajne. Če je na letalu preveč turbolenc za moj občutek varnosti, je zame najbolj primeren aconitum. Pri potovalni slabosti na ladji me reši cocculus, pik vedno spremlja ledum, vreznino pozdravi staphisagrija, utrujene mišice pa arnika. Če pojem kaj čudnega in me zvija po trebuhu, je moja prva misel arsenicum. Že leta se doma zdravimo izključno homeopatsko, kar se mi zdi v vsakem primeru boljše kot takoj poseči po zdravilih. Čeprav sem terapevtka in poznam tudi druge načine zdravljenja, se mi zdijo homeopatski pripravki velikokrat hitrejša in bolj učinkovita metoda, še posebno pri akutnih težavah. Najlepše pri homeopatiji je, da jo lahko povezuješ s čimerkoli, z nobenim pristopom se ne izključuje, sočasno se lahko zdraviš celo homeopatsko in klasično. Globule za prvo pomoč seveda ne zadostujejo, zato je dobro imeti osebnega homeopata, ki te pozna in ti lahko svetuje. Homeopatski pristop je izrazito individualen, prilagojen prav tebi in težavi, v kateri si se znašel, ne le pri izbiri pripravka, ampak tudi glede pogostosti jemanja in trajanja.

Homeopatija je izjemno učinkovit terapevtski sistem zdravljenja, ki ga povsod po svetu uporablja na milijone ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priznava homeopatijo kot drugi največji terapevtski oziroma komplementarni sistem zdravljenja. Zanimivo je, da so homeopatijo najbolj sprejeli v Indiji, kjer je enakovredna zdravljenju z ajurvedsko in uradno zahodno medicino. Nič nenavadnega ni, če celo v manjšem kraju najdemo homeopatsko lekarno, izvesek za homeopatsko svetovanje ali bolnišnico, kjer zdravijo s homeopatskimi pripravki. Podobno je menda tudi v Južni Ameriki. V Evropi je njena popularnost manjša, vendar se kljub temu homeopatsko zdravi več kot 30 milijonov ljudi. V Sloveniji smo za homeopatijo slišali že v 19. stoletju; sprva so bili uporabniki duhovniki in plemstvo, ob koncu 19. stoletja pa so pripravki prišli med preproste ljudi, z njimi so zdravili tudi živali.

V aprilu je vsako leto mednarodni teden homeopatije (letos od 10. in 16. aprila), v katerem homeopati po vsem svetu organizirajo predstavitve, predavanja in brezplačna svetovanja v počastitev nemškega utemeljitelja metode, dr. Friedricha Samuela Hahnemanna. Predstavitve so tudi po Sloveniji, na primer danes, 15. aprila, bo takšno predavanje v Brežicah, v centru Relive, ob 19. uri, s katerim bo homeopatski način zdravljenja predstavila magistra farmacije Tadeja Rajer.

Letošnji teden homeopatije ima povsod skupno temo, in sicer preventivo, kar je na prvi pogled nenavadno, saj se homeopatija le redko uporablja v preventivne namene, vendar pa deluje sama po sebi na najglobjem nivoju preventivno. “Pogosto starši povedo, da le tisti otrok v družini, ki se je zdravil homeopatsko, ni zbolel, ko je razsajala viroza in je veliko bolj zdrav v primerjavi s prejšnimi leti, kar ne preseneča, saj s homeopatskimi zdravili spodbudimo ne le delovanje belih krvničk ter imunskega sistema, temveč delujemo tudi na mentalno in čustveno stanje, ki vpliva, vzdržuje in okrepi imunski sistem.

Vendar pa ne obstaja za vse ljudi eno samo (isto) homeopatsko zdravilo, ki bi okrepilo imunski sistem. Prav nasprotno – za vsakega obstaja posebno, njemu najbolj podobno sredstvo, ki ga okrepi in ga podpre. Takšno sredstvo se določi s celostno, intuitivno obravnavo. Sredstvo izbrano na holističnem nivoju ne pomaga samo pri določeni težavi, temveč lahko preprečuje tudi, da bi se razvili morebitni zametki bolezni, ki fizično še niso prisotni,” meni homeopatinja Tadeja Rajer.

 

Vabljeni, da se v naši zloženki spoznate še z drugimi temami, ki vas bodo navdahnile za vpis v dvoletni program Nove šole.
DOBRO BRANJE >